Bulimija nervoza: BULIMIJA - VOLČJA LAKOTA
Za bulimijo je v Slovenskem medicinskem slovarju zapisano: »Bolezensko
povečan apetit, pogosto povezan s hotenim bruhanjem, pri nekaterih psihičnih
motnjah, navadno pri mlajših ženskah.«
Glavna značilnost bolezni so faze (napadi) izrazito pretiranega hranjenja, ki
jim sledi zavestno povzročeno bruhanje. Vse to spremlja občutek nesposobnosti
nadzora nad tem vedenjem ter pretirana zaposlenost s telesno podobo in telesno
težo. Epizodam prekomernega hranjenja sledijo občutja krivde, lastne nevrednosti
in depresivne motnje. Zloraba psihoaktivnih snovi je sorazmerno pogosta. Če
bulimija traja dolgo in je intenzivna (ponavljajoče se bruhanje, prekomerna
telesna aktivnost, zloraba laxativov, diuretikov, ipecac sirupa in enemov), jo
spremljajo različni telesni zapleti (motnje v prebavnem traktu, v ravnotežju
elektrolitov, srčna aritmija, odpovedovanje ledvične funkcije). Preokupiranost s
hrano je tako uspešno izrinila iz zavesti neka druga neznosno boleča čustva, kot
so praznina, razočaranje, bes, obup.
Diagnostični kriterij za duševno bulimijo po
DSM-4
Bulimija nervoza je obravnavana kot samostojna entiteta šele od šestdesetih
in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pred tem je veljala za atipično obliko
anoreksije nervoze. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je vključena v
ameriško (DSM-III, IV) in v WHO (MKB-10) klasifikacijo duševnih motenj.
Za postavitev diagnoze bulimija nervoza morajo biti izpolnjeni naslednji
kriteriji:
- ponavljajoča se obdobja prekomernega hranjenja (nažiranja, basanja s
hrano)
- občutek pomanjkljivega nadzora, padca kontrole, nad lastnim hranjenjem v
obdobjih prenajedanja
- prenajedanju sledijo neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže t.i.
»čiščenje« (bruhanje, jemanje odvajal, diuretikov, stradanje, pretirana
telesna aktivnost)
- preokupiranost oz. stalna okupacija z obliko svojega telesa in telesno
težo (strah pred debelostjo)
Tipi bulimije
Ločimo 2 tipa:
Purgativni tip bulimije nervoze
Tu je sredstvo obvladovanja telesne teže bruhanje, do bolečin v želodcu, ki
sledi obdobju prenajedanja, zaužitja velikanskih količin visoko kalorične hrane.
Napadi prekomernega hranjenja so lahko zelo pogosti, tudi večkrat dnevno.
Nekaterim bolnikom že samo bruhanje pomeni olajšanje, nekakšno ugodje, tako, da
je pretirano hranjenje zanje le sredstvo, ki sproži bruhanje. Oseba se svojega
»nažiranja« sramuje, ponavadi to dela na samem ter z njim nadaljuje do bolečin v
želodcu. Uživanje hrane sprošča napetost. Takemu vedenju pa sledijo občutja
krivde in lastne nevrednosti, depresivnost, nihanje razpoloženja ter druge
motnje. Tudi zaradi vsega tega se želi hrane znebiti. Značilno je, da tu telesna
teža niha, je navadno ustrezna njihovi višini ali rahlo nad ali pod povprečjem.
Osebe z bulimijo nervozo imajo večinoma ustrezno telesno težo. Indeks telesne
mase (ITM = TT(kg) / TV(m)) je 20-25.
Na začetku izzove bruhanje hotno s prsti, kasneje pa je sposobna oseba
izzvati refleks bruhanja spontano. Hranjenje postane povsem kaotično,
izmenjujejo se obdobja nažiranja in bruhanja, pa uporaba diuretikov in odvajal.
Gre za običajno bistra dekleta, ki so uspešna v šoli, ambiciozna, a imajo pri
tem same pri sebi veliko dvomov in se počutijo negotove pri urejanju svojega
življenja.
Nepurgativni tip bulimije nervoze
Prenajedanju sledijo različni vedenjski vzorci, s katerimi je omogočeno
vzdrževanje ustrezne telesne teže: uporaba odvajal, diuretikov, stradanja in
/ali pretirane telesne aktivnosti.
