Mnogo posameznikov je v stiski zaradi prenajedanja, ki pa ni
basanje s hrano (binge eating). Tudi pri nekaterih drugih motnjah opazimo
prenajedanje.
Raziskovalni kriteriji
- ponavljajoče se epizode prenajedanja, basanja s hrano. V določenem času
(npr. v 2 urah) oseba poje količino hrane, ki je definitivno večja, kot bi jo
pojedla večina ljudi v enakem času in podobnih okoliščinah;
- občutek izgube kontrole nad hranjenjem (oseba ima občutek, da ne
more prenehati jesti ali kontrolirati, koliko bo pojedla.
- oseba je hitreje, kot je to normalno;
- je, dokler se ne počuti neprijetno polna;
- poje velike količine hrane, ko ne čuti fizične lakote;
- je sama, ker jo je sram, koliko poje;
- oseba se prenajeda dvakrat tedensko vsaj šest mesecev.
- prenajedanje ni povezano z redno uporabo neprimernih kompenzatornih vedenj
(z očišče(va)njem, stradanjem, pretirano telovadbo) in se ne pojavi znotraj
primera anoreksije ali bulimije nervoze.
Epizode basanja s hrano
Epizode prenajedanja se med seboj lahko zelo razlikujejo po
trajanju. Večina posameznikov ima težave razmejiti basanje s hrano
(prenajedanje) v več posameznih epizod. Nimajo pa težav spomniti se, ali so se v
določenem dnevu prenajedali ali ne. Za razliko od kriterijev za določitev
bulimije nervoze predlagajo, da bi pri tej motnji šteli posamezne dneve, ko se
pojavi basanje s hrano, ne pa posameznih epizod basanja s hrano, kot to
velja za bulimijo nervozo.
Kljub temu, da se občasno lahko pojavijo določena neprimerna
kompenzatorna vedenja (očiščenje, postenje, pretirana telovadba), jih oseba za
preprečitev učinkov prenajedanja ne uporablja redno.
Raziskovalne študije se razlikujejo v tem, kako definirajo redno
uporabo neprimernih kompenzatornih vedenj. Nekatere smatrajo za redno dvakrat
tedensko uporabo takih vedenj, kar je kriterij za bulimijo nervozo, in menijo,
da so tisti, ki uporabljajo ta vedenja manj kot dvakrat tedensko, primerni za
diagnozo kompulzivno prenajedanje (binge eating disorder). Prihodnje raziskave
se bodo morale dotakniti tega izhodišča.
Nekateri posamezniki poročajo, da je basanje s hrano sproženo z
disforičnimi razpoloženji, kot sta depresija ali anksioznost. Drugi niso zmožni
identificirati specifičnih občutij, ampak poročajo o nedoločenem občutju
napetosti, ki ga sprostijo pri basanju s hrano. Nekateri opisujejo, da se
počutijo, kot da so omamljeni. Mnogi posamezniki jedo ves dan brez načrtovanih
obrokov. Tudi tu se pojavi dilema, kako opredeliti ta način hranjenja, ker ni
nujno, da se vsakič prenajedajo z velikimi količinami hrane.
Osebe s to vrsto motnje imajo različne stopnje debelosti. Mnogi
imajo dolgo zgodovino ponavljajočih se poskusov, da bi shujšali in se počutijo
obupane glede kontroliranja vnosa hrane. Nekateri nadaljujejo s poskusi, da bi
omejili vnos kalorij, drugi pa so obupali zaradi številnih neuspehov. Večina
jih je prekomerno težka in ima zgodovino občutnejših nihanj telesne teže,
vendar pa nekateri nikoli niso bili prekomerno težki.
Posamezniki s tem vzorcem poročajo, da njihovo hranjenje ali
teža sovpadata z njihovimi odnosi z ljudmi, z njihovim delom, z (ne)zmožnostjo
počutiti se dobro glede sebe. V primerjavi s posamezniki, ki imajo približno
enako težo, a so brez tega vzorca hranjenja, poročajo o višji stopnji
samopomilovanja, gnusa glede oblike telesa, depresije, anksioznosti, pa tudi o
somatskih težavah.
Pogostost
- 0,7 – 4 % med splošno populacijo;
- ženske so 1,5-krat bolj nagnjene k tej motnji kot moški;
- med osebami, ki so se udeležile programov za kontrolo teže (hujšanje), jih
ima od 30 – 50 % to motnjo.
- 0,7 – 4 % (v skupnosti).
Potek
Ta motnja je tipična za pozno adolescenco in zgodnja
dvajseta leta. Pogosto se pojavi po občutni izgubi teže s pomočjo shujševalne
diete.
