Motnje hranjenja ne prizadenejo le osebe, ki trpi za omenjeno motnjo, temveč zelo pogosto tudi njene svojce in bližnje (starše, sorojence, sorodnike, partnerje, prijatelje). Ti se zelo pogosto znajdejo v labirintu nemoči, dvomov, vprašanj, neizrečenih skrbi in besed, sredi stiske… Velikokrat se s to svojo stisko ali ne želijo izpostavljati pred svojimi prijatelji in znanci ali pa se čutijo nerazumljene, ko z njimi podelijo svoje skrbi. In tako s tem bremenom pogosto ostajajo sami, kar pa jim jemlje energijo, tudi energijo, s katero bi lahko bili v podporo osebi v stiski, saj  lahko pospešujejo ali zavirajo spremembo.

Zato je zelo pomembno, da si poiščejo prostor (podporno skupino, terapevtsko skupino ali se vključijo skupaj z osebo v družinsko terapijo…), kjer lahko izrazijo svojo stisko, dobijo podporo, se pogovorijo z ljudmi, ki se srečujejo s podobno zgodbo.