Diagnostični kriteriji za bulimijo nervozo

• ponavljajoče se epizode prenajedanja (basanja s hrano);
• ponavljajoče se neustrezno kompenzatorno vedenje, katerega namen je preprečiti pridobivanje telesne teže, (samoizzvano bruhanje, zloraba laksativov, diuretikov, klistiranja ali drugih zdravil, postenja ali pretirane telovadbe);
• prenajedanje in neprimerno kompenzatorno vedenje se v treh mesecih pojavlja vsaj dvakrat tedensko;
• samovrednotenje je pod močnim vplivom telesne oblike in teže;
• motnja se ne pojavi  med epizodo anoreksije nervoze.

Najbolj pogost način kompenzatornega vedenja po prenajedanju je samoizzvano bruhanje - pri  80 do  90 % posameznikov z bulimijo. Neposreden učinek bruhanja je sprostitev fizičnega neugodja ali zmanjšanje strahu pred pridobivanjem telesne teže.

Pri nekaterih metodah očiščenje postane cilj sam po sebi. Oseba se bo prenajedla zato, da bo lahko bruhala ali pa bo bruhala potem, ko bo zaužila majhno količino hrane (npr. dva piškota). Ena tretjina posameznikov po basanju s hrano uporabi laksative in diuretike.

Basanje s hrano (prenajedanje) - opis

Oseba v določenem času poje veliko večjo količino hrane, kot bi jo pojedla večina drugih ljudi v podobnih okoliščinah. Potrebno je upoštevati tudi kontekst. Nekaj, kar je obravnavano kot pretiran vnos hrane pri tipičnem obroku, je lahko povsem normalno: npr. na praznovanju ali pri obroku na počitnicah. Za posamezno epizodo basanja s hrano ni nujno, da se tiče  ene same okoliščine. Npr. oseba se lahko začne basati v restavraciji in potem nadaljuje doma. Ponavljajoči prigrizki skozi dan niso basanje s hrano.

Basanje s hrano (prenajedanje) je bolj kot z vrsto hrane opredeljeno z nenormalno količino hrane. Oseba v epizodi basanja s hrano zaužije več kalorij kot oseba brez bulimije. Kalorije, ki izhajajo iz proteinov, maščob, ogljikovih hidratov, so v podobnem razmerju.

Osebe z bulimijo  je sram problemov pri hranjenju, zato se trudijo prikrivati simptome. Basanje s hrano običajno poteka na skrivaj ali kolikor toliko nevidno. Epizoda je lahko ali pa tudi ne načrtovana vnaprej.  Basanje s hrano se nadaljuje ponavadi toliko časa, dokler oseba ne čuti neudobja ali celo bolečine.

Basanje s hrano se sproži z disforičnimi razpoloženjskimi stanji, interpersonalnimi stresorji, intenzivno lakoto, ki sledi omejevanju hrane pri dieti, občutji povezanimi s telesno težo, obliko telesa, hrano. Lahko zmanjša ta občutja, vendar kasneje sproži depresivno razpoloženje in samokritiko.

Epizodo basanja s hrano spremljajo občutja zmanjšane kontrole. Ko se oseba prenajeda, se lahko počuti, kot da je v nekem drugem stanju. Sčasoma, ko bulimija nervoza že nekaj časa traja, osebe poročajo, da nimajo več tako močnih občutij izgube kontrole, kot so jih  imele na začetku bulimije, temveč da čutijo zmanjšano kontrolo in  težave pri tem, da se ubranijo basanja s hrano ali da nehajo, ko so že enkrat začele.

Med posameznimi epizodami basanja s hrano oseba izbira nizkokalorično hrano.

Dva podtipa bulimije nervoze

• Purgativni tip

Med ponavljajočo epizodo bulimije nervoze je oseba redno vključena v samoizzvano bruhanje, zlorabo odvajal, diuretikov, klistiranje.

• Nepurgativni tip

Med tekočo epizodo bulimije nervoze oseba uporablja ostala neprimerna kompenzatorna vedenja, kot so postenje, pretirana telovadba, vendar ni redno vključena v samoizzvano bruhanje, zlorabo odvajal, diuretikov ali klistiranje.

Pogostost

1 - 3 % žensk

0,1 - 0,3 % moških

Potek

Bulimija se pojavi v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti in običajno traja več let.

Družinski vzorec

Nekatere študije kažejo, da so v prvi veji bioloških staršev pogoste motnje razpoloženja, zloraba substanc in zasvojenosti (nagnjenost k debelosti pa še raziskujejo).

Spremljajoče motnje

• depresivni simptomi,
• anksiozni simptomi,
• zloraba substanc,
• zasvojenost (alkohol, droge),
• osebnostne motnje (borderline-mejna osebnost).