Okrevanje od motnje hranjenja

Okrevanje od motenj hranjenja je dolgotrajen proces, pri katerem osebo z motnjo hranjenja čakajo številni izzivi:

  • priznati si, da ne zmore in ne želi več tako živeti;
  • najti podporo pri ključnih bližnjih osebah ter si  poiskati strokovno pomoč;
  • dojeti, da je motnja hranjenja simptom – pokazatelj drugih težav in stisk, ki jih oseba doživlja v življenju, in da se  jih je za uspešno okrevanje nujno treba dotakniti – prepoznati mora, kakšno funkcijo je imela motnja hranjenja v njenem življenju;
  • vnovič se učiti prepoznavanja občutka za fizično lakoto in druge telesne potrebe, začeti na spodbuden način skrbeti za svoje telo – brez ekstremnih vedenj, začeti sprejemati raznovrstno hrano, imeti redne obroke;
  • sprejemanje telesa in prepoznavanje telesnih potreb in občutkov poteka hkrati s prepoznavanjem svojih čustev in izražanjem le-teh. Z razvojem motnje hranjenja je oseba potlačila vase veliko čustev, naučila se jih je “pojesti skupaj s hrano, jih izbruhati iz sebe, jih izstradati”Okrevanje pomeni proces, v katerem se oseba ponovno uči prepoznavati svoja čustva in jih izražati na drugačen način kot preko prehranjevalnega vedenja;
  • spremeniti način razmišljanja, prevzeti odgovornost za svoje misli. Obsesivne misli, ki se tičejo hrane in telesa, mora prepoznati kot del motnje;
  • naučiti se izbirati, čemu želi posvečati svojo energijo, čas ter svoje  misli;
  • vzpostavljati realne medosebne odnose, v katerih se lahko izraža,  pri čemer pa upošteva tudi  sočloveka;
  • spremeniti način življenja;
  • prebuditi svoje doživljanje – čut za naravo, živali, ljudi, umetnost, hobije, duhovnost;
  • iti skozi proces žalovanja za vsemi bolečimi stvarmi, ki so se ji zgodile v življenju, za vsemi leti, ko ni polno živela, in stopiti na pot zavedanja in konstruktivnega nadomeščanja zamujenega;
  • odrasti, se osamosvojiti;
  • naučiti se biti potrpežljiva, nežna do sebe.

Okrevanje od motnje hranjenja je zelo oseben proces. Vsaka oseba okreva od motnje hranjenja na svoj način. Motnja hranjenja je v življenju posamezni(ka)ce imela določeno funkcijo. Oseba je razvila motnjo hranjenja, ker je bil zanjo v določenih okoliščinah to najboljši, najbolj ustvarjalen način, da je poskrbela zase. Ni znala in mogla drugače.

Za okrevanje si je treba vzeti čas. Pomaga, če živiš vsak dan posebej in si ne zadajaš prezahtevnih ciljev.



Last update: 30.9.2013