Okrevanje od motnje hranjenja
Okrevanje od motenj hranjenja je dolgotrajen proces, pri katerem
osebo z motnjo hranjenja čakajo številni izzivi:
- priznati si, da ne zmore in ne želi več tako živeti;
- najti podporo pri ključnih bližnjih osebah ter si poiskati strokovno
pomoč;
- dojeti, da je motnja hranjenja simptom – pokazatelj drugih težav in stisk,
ki jih oseba doživlja v življenju, in da se jih je za uspešno okrevanje
nujno treba dotakniti – prepoznati mora, kakšno funkcijo je imela motnja
hranjenja v njenem življenju;
- vnovič se učiti prepoznavanja občutka za fizično lakoto in druge telesne
potrebe, začeti na spodbuden način skrbeti za svoje telo – brez ekstremnih
vedenj, začeti sprejemati raznovrstno hrano, imeti redne obroke;
- sprejemanje telesa in prepoznavanje telesnih potreb in občutkov poteka
hkrati s prepoznavanjem svojih čustev in izražanjem le-teh. Z razvojem motnje
hranjenja je oseba potlačila vase veliko čustev, naučila se jih je “pojesti
skupaj s hrano, jih izbruhati iz sebe, jih izstradati”Okrevanje pomeni proces,
v katerem se oseba ponovno uči prepoznavati svoja čustva in jih izražati na
drugačen način kot preko prehranjevalnega vedenja;
- spremeniti način razmišljanja, prevzeti odgovornost za svoje misli.
Obsesivne misli, ki se tičejo hrane in telesa, mora prepoznati kot del motnje;
- naučiti se izbirati, čemu želi posvečati svojo energijo, čas ter svoje
misli;
- vzpostavljati realne medosebne odnose, v katerih se lahko izraža,
pri čemer pa upošteva tudi sočloveka;
- spremeniti način življenja;
- prebuditi svoje doživljanje – čut za naravo, živali, ljudi, umetnost,
hobije, duhovnost;
- iti skozi proces žalovanja za vsemi bolečimi stvarmi, ki so se ji zgodile
v življenju, za vsemi leti, ko ni polno živela, in stopiti na pot zavedanja in
konstruktivnega nadomeščanja zamujenega;
- odrasti, se osamosvojiti;
- naučiti se biti potrpežljiva, nežna do sebe.
Okrevanje od motnje hranjenja je zelo oseben proces. Vsaka oseba
okreva od motnje hranjenja na svoj način. Motnja hranjenja je v življenju
posamezni(ka)ce imela določeno funkcijo. Oseba je razvila motnjo hranjenja, ker
je bil zanjo v določenih okoliščinah to najboljši, najbolj ustvarjalen način, da
je poskrbela zase. Ni znala in mogla drugače.
Za okrevanje si je treba vzeti čas. Pomaga, če živiš vsak dan
posebej in si ne zadajaš prezahtevnih ciljev.